16 September 2015

1° izpit Delo z nosom | 1° Nose work exam

Saj nevem kje bi začela...sem bila že v postelji pripravljena na spanje, a vem da ne bom zaspala preden si spet ne zavrtim film tega fantastičnega dne. In medtem ko podoživljam dan bom pisala tole objavo.
I don't know where to start...I was already in bed but I know myself well enough to know I won't fell asleep unless I go through this day again.

Zjutraj je bil sprehod, kot ponavadi. Nič posebnega le s to razliko, da naju je ujel močan naliv ravno na polovici. Seveda, brez dežnika, kaj pa! Začetek ni bil ravno obetaven, a sem se prav malo brigala za to. Zvečer naju je čakala pomembna zadeva. Zato je bil Aston prikrajšan za zajtrk in tako prisiljen k lepemu obnašanju/delu (hehe).
Every morning starts with a walk, but this day was special ... just in the middle of walking it started raining heavily. I was of course without umbrella. Even though I didn’t get to a good start I was focused on the event that followed later. Aston got nothing for breakfast just to make sure he will cooperate with me during the assignment.

Hitro prevrtim film na peto uro popoldne. Ponoven sprehod. S soncem obsijan in dooolg. Aston je bil na koncu malo utrujen zato si je vzel pol urni počitek v senci.
In the afternoon we went for another walk, which was completely opposite to the morning walk. Sun was shining! After a really long walk Aston took a break for half an hour.

...ni trajalo dolgo, ko sva bila že v avtu na poti do poligona. In potem je nek šum na mojem filmu, saj je šlo tako hitro da se komaj spomnem. Bili sta dve iskanji, prvo linija in drugo preiskava prostora. Prvo mi je naredil bolj tako-tako, je moral najprej prešnofat vonj predhodne psice. V drugo mi je naredil z lahkoto, komaj sem ga dohitevala. En, dva, tri in že je nastavljal nos na vonj, nakazovanje nama je pri tej preiskavi prineslo 18/20 točk. :) Potem je sledil pogovor s sodnikom in čakanje na knjižice.
Od 100 točk sva jih pridobila 84! Za večino odbitih točk sem kriva seveda jaz, ker bi bilo potrebno: "večje zaupanje v psa". Ampak nič ne de, se bova imela spet priložnost preizkusit in sprobat najino zaupanje na 1. tekmi Dela z nosom, ki bo oktobra.
And then we were on the road again, this time to polygon for a nose work competition. My film gets a bit fuzzy here as everything went so fast I can hardly remember anything. There were two searches, first one was line and second was room. Line went so-so because he firstly needed to sniff scent of previous working female, but soon after he found the right bowl. Search of the room was a bit easier or at least faster. He was doing it systematically which helped him immediately find the scent of the clove. We got 18 points out of 20. After completing the tasks we had small conversation with a judge who gave us comments on our work.
We were 84 % successful at the exam! Minus points was my fault because as the judge said: trust your dog. But nevertheless, we will soon have a chance to try ourselves in a nose work competition in October.

Nisem toliko vesela rezultata, niti dejstva, da sva opravila izpit. Vesela sem zaradi same poti, ki sva jo prehodila. Pot, ki je bila težka, pravi preizkus živcev in trme. Po dobrih začetkih se mi je na sredini malo sesulo vse skupaj, prišla sva do ovire. To je bilo Astonovo vohanje za drugimi psi. Sploh ko je bilo treba iskati v ravni liniji je imel nos na tleh, vendar nastavljenega na napačni frekvenci, frekvenci drugih psov. A nič ni nemogoče, četudi se na začetku tako zdi. Hvala Tinkari za pomoč in nasvete in vse maile in spodbude in motiviranja! Brez tebe bi prehitro obupala oz. prepustila Astonu zmago, ki pa je navsezadnje ni dobil, ha! Problem je bil rešen tako, da je bil gospodič hranjen izključno preko nagrad ob opravljeni nalogi iskanja vonja. Skledo za hrano sva skorajda vrgla proč, občasno jo uporabiva le ko dobi posebno hrano (beri: ribe, olje, jogurt, skuto, ...).
I must stress that I'm not happy because of the result or passing the exam, but mostly because of the road travelled that got us to where we are now. It was hard, challenging and it took lots and lots of stubbornness. After a good start of the class we hit an obstacle just in the middle. That was Aston's sniffing after other dogs rather than anything else. Especially while doing line he ran out with his nose. But nothing is impossible! With will and determination you can move rocks and so did we. Thank you Tinkara for all your help, advice, mails, motivation... Because of you I didn't give up and let Aston win this game. Solution to our problem: Aston was fed only after finding the scent. His bowl for food was almost thrown away, now and than we use it just for special meals such as fish, oil, yogurt...
Na tej poti do cilja sva vmes pridobila, ali bolje rečeno poglobila, še ogromno drugih veščin.  Poslušnost, obojestransko zaupanje (z moje strani moram le še začeti verjeti da voha pravo frekvenco, potem bo popolno), dokaz kdo je glavni med nama, vsak briket je nagrada, ...
On the path towards this goal we also fortified many skills as obedience, trust, another proof that we play by my rules and that every kibble is food.

Tudi tečaj je dal nekaj Astonu pa ne znam natančno opisati kaj točno bi to bilo. Skozenj je odrasel. Mogoče je to bila socializacija v skupini psov, mogoče samo učenje kaj je to zaena stvar na koncu gobca in kako se uporablja, mogoče je to samostojnost vendar ne popolna neodvisnost, ...Najverjeneje sam sebi bolj zaupa in je prepričan vase, mogoče je nos bolj pomemben od zavajujočih oči.
This class gave something to Aston I can't exactly explain. He has grown up through it. Maybe it was great socialization with other dogs, maybe he now knows what he has at the end of snout and how to use it, maybe it was minor independence while working ... But he is definitely more confident and trusts himself way more than he did at the start of the class. Hundred times while searching he was proved that eyes can lie, nose doesn't.

In to še ni vse, po vsem veseljačenju ob prejetju delovne knjižice K9DETEKTOR-ja je sledilo še eno presenečenje ob prihodu domov. Hiter prelet facebooka je pokazal da sva osvojila Torrent Coat znamke Hurtta. Izmed vseh 700 komentarjev so izbrali 3 srečneže, med katerima sva tudi mi2. S tem plaščkom bova kljubovala vremenskim razmeram in treningi bodo mogoči na prostem tudi ob dežju ali snegu! Se že veselim vsega skupaj, to presenečenje je še dodatna motivacija za naprej.
We won Hurtta's Torrent Coat which we will absolutely use on walks and outdoor training of nose work. Now I won't feel sorry for him working in bad weather. And after all it's a great motivation to keep up working!




Kakšen dan! What a day!

15 September 2015

Sejem za ljubitelje živali, Domžale

To nedeljo sem bila v pomoč Klubu za delo prinašalcev na Sejmu za ljubitelje živali. Na kratko: odlična družba in posledično tudi vzdušje! Poleg fotografij za klub sem ujela še nekaj drugih pasem...

11 September 2015

♥ pol desetletja ♥


Eh moj mali, staraš se. Tolaži me le misel, da to počneva skupaj. Skupaj se  učiva in popravljava napake, skupaj uživava in se boriva – včasih eden za drugega, včasih eden proti drugemu. Ampak dobro veš, da ne glede na vse, te imam najrajši na svetu.

Zdaj po petih letih ti lahko končno rečem dec. Nekateri pravijo: "hovawart dozori pri treh letih", jaz sem zdaj prepričana da šele pri petih. Ne toliko v izgledu kakor v tej njihovi 'buči'. Razlika je ogromna, tako velika, da so jo opazili že vsi moji domači.

Ko delaš trikce dobiš poseben pogled, tak pameten. Narediš karkoli, velikokrat še več kot od tebe pričakujem. Tvoje oči so resnično ogledalo tvoje duše. Včasih žalostne skupaj z mano, večinoma super vesele, občasno zaščitniške, … vse to se ti vidi v očeh.
 

"Pamet" končno uporabljaš v koristne namene. Ne oziraš se več za vsakim piskajočim cuckom. Izogibanje tečnemu lajanju »ketnarjev« prav tako obvladaš, a kljub vsemu nisi zgubil hrbtenice in ko je potrebno odreagiraš (nikoli prvi). Pravi čuvaj si, nikoli posebej učen za ta poklic. Pridno opozarjaš tujce, ki vstopajo na naše dvorišče a po njih nikoli ne skačeš ali vlečeš za hlačnice. Iz vse situacije pametno uvidiš, da si mogoče na obisk dobil dodaten par ali dva rok za masažo. Te se nikoli ne braniš in če si še posebej zadovoljen znaš tudi zaprest kot muc.

Pol desetletja je že mimo in vem da prihaja še petkrat toliko let :) se že veselim dela s teboj, sploh neveš kakšne načrte imam! Letos si mi dokazal veliko stvari, meddrugim tudi da se znaš zelo lepo obnašat tudi izven svojega poznanega teritorija, znaš ignorirat, povelja jemlješ resno, pridno delaš "šnofanje", vsi drobni trenutki zaradi katerih sem skoraj počila od veselja, in še in še ...

Moj sonček. Moj bumbar. Moj bučman. Moj Aston  hvala ti za vse! Vse najboljše mali!

 
Vse najboljše še vsem ostalim iz Astonovega legla! Vzrediteljica je naredila skupinski album vseh naših petletnikov, povezava do albuma je TUKAJ.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
V torek naju čaka izpit 1. stopnje tečaja Delo z nosom. Kako se bova odrezala pa še sporočim :) doma pridno vadiva, tudi na tečju nama gre dobro ...